VARČEVANJE
V preteklosti se je pri ogrevanju veliko energije izgubilo skozi dimnik. Danes je to na srečo drugače. Moderni sistemi za ogrevanje ne trošijo več energije po nepotrebnem. V njih se praktično energija goriva v celoti pretvarja v toploto. Pri primerjavi stare in nove moderne tehnike postane jasno, zakaj se rekonstrukcija sistema za ogrevanje izplača. Ne samo z ekološkega stališča, temveč tudi zaradi očitnih ekonomskih razlogov. Izgube so povsod. Pri proizvodnji toplote v kotlu prihaja do energetskih izgub. Zaradi tehničnih razlogov se jim ni mogoče izogniti. Po eni strani gre za toplotne izgube z dimnimi plini, ki gredo skozi dimnik, ko gorilnik deluje, in tudi za izgube zaradi ohlajanja in sevanja, ko gorilnik ne deluje in ko deluje. Slabi učinki starega sistema za ogrevanje. Stari kotli delujejo s stalnimi visokimi temperaturami, npr. 80 °C. Temperatura v prostoru se regulirala z regulacijskimi ali termostatskimi ventili. Glede na to, da kotel deluje celo leto in poleg ogrevanja služil tudi za pripravo tople sanitarne vode izven kurilne sezone, prihaja do velikih energetskih izgub. Stare stavbe so pogosto dodatno toplotno izolirane ali imajo stara okna zamenjana z izolacijskimi. Vsi ti ukrepi zmanjšujejo potrebno toplotno moč. S tem je tudi star kotel predimenzioniran. Poleg tega ima tudi veliko površino in zato večje izgube zaradi ohlajevanja, ki pri slabi izolaciji kotla lahko znašajo do 6%. Prav tako je v primerjavi z modernimi kotli težje uskladiti gorilnik s kuriščem in njegovim delovanjem. Zamenjava starega kotla z novim se zanesljivo izplača. Izgube z dimnimi plini lahko odčita dimnikar pri rednem pregledu in potrdi vrednost tudi za več kot 11%. Učinek zamenjave kotla se opazi enostavno. Dobri učinki modernega sistema za ogrevanje. Kotli z avtomatskim delovanjem so danes regulirani glede na zunanjo temperaturo. Namesto da bi celo leto delovali s stalno visoko temperaturo, so regulirani po temperaturni krivulji, ki se določi na podlagi zunanje temperature. Pri višjih zunanjih temperaturah regulacijski sistem nastavlja nižjo temperaturo kotla. Pri srednji letni temperaturi kotla 50 °C se temperaturna razlika glede na prostor kotlovnice z 80 °C zmanjša celo na polovico. Zahvaljujoč modernim regulacijskim sistemom, ki sami znižujejo temperaturo kotla v času toplejših dni, je na voljo tudi več načinov dela, kot so programi za letni dopust ali varčni program, s čimer se občutno zmanjšajo izgube zaradi ohlajevanja. Pri modernih kotlih znašajo le-te okoli 1%. Izgube z dimnimi plini so znižane na najmanjšo vrednost zaradi visoko učinkovitih površin prenosnika toplote in optimalne uskladitve gorilnika s kuriščem. Danes običajno znašajo okoli 6%. Pri kondenzacijskih kotlih pa le okoli 1 %. Zmanjšati škodljive emisije! Zniževanje stroškov za gorivo in zmanjšanje škodljivih emisij so zahteve, ki jih izpolnjujejo prav moderni ogrevalni sistemi. Manjša poraba goriva je prav tako eden od najboljših načinov za zmanjšanje škodljivih emisij.
NIZKOTEMPERATURNA TEHNIKA – MANJ JE VEČ
Pomemben pogoj energetsko varčnega ogrevanja je delovanje pri razmeroma nizkih temperaturah. Kaj sploh je to? Nizkotemperaturni kotli se uporabljajo uspešno že več let. Temperatura kotla in temperaturna razlika glede na okolico sta bistveno nižji kot pri starih kotlih s stalno visoko temperaturo. To veliko prispeva k ekonomičnosti sistema. Pri nizkotemperaturnih kotlih se kotlovska temperatura prilagaja potrebam po toploti v odvisnosti od zunanje temperature. Krivulja ogrevanja se nastavi tako, da se pri nižjih zunanjih temperaturah kotel ne ogreje na več kot 75 °C, pri višjih zunanjih temperaturah pa deluje na najnižjih temperaturah. Z občasnim izključevanjem kotla še dodatno varčujemo z energijo. Ponoči regulacijski sistem zmanjša prenos toplote, ker se takrat izkorišča akumulirana toplota v prostoru, v prehodnih obdobjih pa kotel sploh ne deluje. Vendar avtomatski način delovanja z znižanimi temperaturami in občasno popolno izključitvijo zahteva optimalen regulacijski sistem, tako da tudi v mejnih primerih, trajnost in obratovalno zanesljivost kotla, zaradi zahtev za varčevanje z energijo ne bi bilo vprašljivo.
KONDENZACIJSKA TEHNIKA – TAKO SE DOSEŽE
110% Več ko 100% : kako je to mogoče? Sistem za ogrevanje, ki uporablja kondenzacijsko tehniko, lahko zahvaljujoč posebni konstrukciji površin prenosnika izkorišča ne samo občutno, temveč tudi toploto kondenzacijo dimnih plinov in jo oddaja ogrevalnem mediju. Malo porabi, veliko nudi. Kondenzacijski kotli bistveno bolje izkoristijo energijo, ki jo vsebuje gorivo kot jo izkoristijo konvencionalni ogrevalni kotli. Kondenzacijska tehnika namreč izkoristi tudi tisti del energije, ki sicer kot vodna para neizkoriščena uhaja skozi dimnik. Če pa dimne pline ohladimo pod mejo kondenzacije, vodna para kondenzira in odda dodatno toploto, ki jo lahko koristno uporabimo za ogrevanje. Pri zemeljskem plinu znaša izkoristek teoretično tudi 111%. Koliko te temperature lahko izkoristimo, je odvisno od temperature sistema za ogrevanje. Čim hladnejši je ogrevalni medij, ki se vrača v kondenzacijski kotel, tem več bo lahko odvzel toplote iz dimnih plinov in dosegel višji izkoristek. Zato se vgradnja kondenzacijskega kotla v sistem za ogrevanje izplača tako pri novih zgradbah kakor tudi pri rekonstrukciji starih sistemov za ogrevanje. Okolju prijazno kurjenje. Kondenzacijski kotli se fleksibilno prilagajajo trenutni porabi po toploti. Neprestano vklapljanje in izklapljanje gorilnika je preteklost. Za vzdrževanje nastavljene sobne temperature kotli brezstopenjsko zmanjšujejo in povečujejo moč plamena. Število startov gorilnika je bistveno manjše, s tem pa tudi obremenjevanje okolja s škodljivimi emisijami.
SMO VAS PREPRIČALI, DA SE IZPLAČA? Če smo, vam z veseljem svetujemo pri posodobitvi sistema ogrevanja ali zamenjavi le tega z novim. Ter ponudimo kompletno izvedbo od demontaže starih naprav do zagona novih.
V preteklosti se je pri ogrevanju veliko energije izgubilo skozi dimnik. Danes je to na srečo drugače. Moderni sistemi za ogrevanje ne trošijo več energije po nepotrebnem. V njih se praktično energija goriva v celoti pretvarja v toploto. Pri primerjavi stare in nove moderne tehnike postane jasno, zakaj se rekonstrukcija sistema za ogrevanje izplača. Ne samo z ekološkega stališča, temveč tudi zaradi očitnih ekonomskih razlogov. Izgube so povsod. Pri proizvodnji toplote v kotlu prihaja do energetskih izgub. Zaradi tehničnih razlogov se jim ni mogoče izogniti. Po eni strani gre za toplotne izgube z dimnimi plini, ki gredo skozi dimnik, ko gorilnik deluje, in tudi za izgube zaradi ohlajanja in sevanja, ko gorilnik ne deluje in ko deluje. Slabi učinki starega sistema za ogrevanje. Stari kotli delujejo s stalnimi visokimi temperaturami, npr. 80 °C. Temperatura v prostoru se regulirala z regulacijskimi ali termostatskimi ventili. Glede na to, da kotel deluje celo leto in poleg ogrevanja služil tudi za pripravo tople sanitarne vode izven kurilne sezone, prihaja do velikih energetskih izgub. Stare stavbe so pogosto dodatno toplotno izolirane ali imajo stara okna zamenjana z izolacijskimi. Vsi ti ukrepi zmanjšujejo potrebno toplotno moč. S tem je tudi star kotel predimenzioniran. Poleg tega ima tudi veliko površino in zato večje izgube zaradi ohlajevanja, ki pri slabi izolaciji kotla lahko znašajo do 6%. Prav tako je v primerjavi z modernimi kotli težje uskladiti gorilnik s kuriščem in njegovim delovanjem. Zamenjava starega kotla z novim se zanesljivo izplača. Izgube z dimnimi plini lahko odčita dimnikar pri rednem pregledu in potrdi vrednost tudi za več kot 11%. Učinek zamenjave kotla se opazi enostavno. Dobri učinki modernega sistema za ogrevanje. Kotli z avtomatskim delovanjem so danes regulirani glede na zunanjo temperaturo. Namesto da bi celo leto delovali s stalno visoko temperaturo, so regulirani po temperaturni krivulji, ki se določi na podlagi zunanje temperature. Pri višjih zunanjih temperaturah regulacijski sistem nastavlja nižjo temperaturo kotla. Pri srednji letni temperaturi kotla 50 °C se temperaturna razlika glede na prostor kotlovnice z 80 °C zmanjša celo na polovico. Zahvaljujoč modernim regulacijskim sistemom, ki sami znižujejo temperaturo kotla v času toplejših dni, je na voljo tudi več načinov dela, kot so programi za letni dopust ali varčni program, s čimer se občutno zmanjšajo izgube zaradi ohlajevanja. Pri modernih kotlih znašajo le-te okoli 1%. Izgube z dimnimi plini so znižane na najmanjšo vrednost zaradi visoko učinkovitih površin prenosnika toplote in optimalne uskladitve gorilnika s kuriščem. Danes običajno znašajo okoli 6%. Pri kondenzacijskih kotlih pa le okoli 1 %. Zmanjšati škodljive emisije! Zniževanje stroškov za gorivo in zmanjšanje škodljivih emisij so zahteve, ki jih izpolnjujejo prav moderni ogrevalni sistemi. Manjša poraba goriva je prav tako eden od najboljših načinov za zmanjšanje škodljivih emisij.
NIZKOTEMPERATURNA TEHNIKA – MANJ JE VEČ
Pomemben pogoj energetsko varčnega ogrevanja je delovanje pri razmeroma nizkih temperaturah. Kaj sploh je to? Nizkotemperaturni kotli se uporabljajo uspešno že več let. Temperatura kotla in temperaturna razlika glede na okolico sta bistveno nižji kot pri starih kotlih s stalno visoko temperaturo. To veliko prispeva k ekonomičnosti sistema. Pri nizkotemperaturnih kotlih se kotlovska temperatura prilagaja potrebam po toploti v odvisnosti od zunanje temperature. Krivulja ogrevanja se nastavi tako, da se pri nižjih zunanjih temperaturah kotel ne ogreje na več kot 75 °C, pri višjih zunanjih temperaturah pa deluje na najnižjih temperaturah. Z občasnim izključevanjem kotla še dodatno varčujemo z energijo. Ponoči regulacijski sistem zmanjša prenos toplote, ker se takrat izkorišča akumulirana toplota v prostoru, v prehodnih obdobjih pa kotel sploh ne deluje. Vendar avtomatski način delovanja z znižanimi temperaturami in občasno popolno izključitvijo zahteva optimalen regulacijski sistem, tako da tudi v mejnih primerih, trajnost in obratovalno zanesljivost kotla, zaradi zahtev za varčevanje z energijo ne bi bilo vprašljivo.
KONDENZACIJSKA TEHNIKA – TAKO SE DOSEŽE
110% Več ko 100% : kako je to mogoče? Sistem za ogrevanje, ki uporablja kondenzacijsko tehniko, lahko zahvaljujoč posebni konstrukciji površin prenosnika izkorišča ne samo občutno, temveč tudi toploto kondenzacijo dimnih plinov in jo oddaja ogrevalnem mediju. Malo porabi, veliko nudi. Kondenzacijski kotli bistveno bolje izkoristijo energijo, ki jo vsebuje gorivo kot jo izkoristijo konvencionalni ogrevalni kotli. Kondenzacijska tehnika namreč izkoristi tudi tisti del energije, ki sicer kot vodna para neizkoriščena uhaja skozi dimnik. Če pa dimne pline ohladimo pod mejo kondenzacije, vodna para kondenzira in odda dodatno toploto, ki jo lahko koristno uporabimo za ogrevanje. Pri zemeljskem plinu znaša izkoristek teoretično tudi 111%. Koliko te temperature lahko izkoristimo, je odvisno od temperature sistema za ogrevanje. Čim hladnejši je ogrevalni medij, ki se vrača v kondenzacijski kotel, tem več bo lahko odvzel toplote iz dimnih plinov in dosegel višji izkoristek. Zato se vgradnja kondenzacijskega kotla v sistem za ogrevanje izplača tako pri novih zgradbah kakor tudi pri rekonstrukciji starih sistemov za ogrevanje. Okolju prijazno kurjenje. Kondenzacijski kotli se fleksibilno prilagajajo trenutni porabi po toploti. Neprestano vklapljanje in izklapljanje gorilnika je preteklost. Za vzdrževanje nastavljene sobne temperature kotli brezstopenjsko zmanjšujejo in povečujejo moč plamena. Število startov gorilnika je bistveno manjše, s tem pa tudi obremenjevanje okolja s škodljivimi emisijami.
SMO VAS PREPRIČALI, DA SE IZPLAČA? Če smo, vam z veseljem svetujemo pri posodobitvi sistema ogrevanja ali zamenjavi le tega z novim. Ter ponudimo kompletno izvedbo od demontaže starih naprav do zagona novih.